Živijo!
Že nekaj časa sem načrtoval velik osebni in tehnološki premik.
Nanj sem se pripravljal dobro leto in prejšnji teden je prišel trenutek, ko sem ga izpeljal.
S telefona sem izbrisal aplikacijo za email.
Pred tem se mi je to zdelo popolnoma nemogoče in po izbrisu sem se počutil osvobojenega.
Do emaila imam namreč zelo izdelano stališče.
S tem ni nič narobe, še več, je temelj večine dela, ki ga opravljamo.
Ampak, če imam app na telefonu, potem ves čas preverjam samo mail in pozornost usmerjam stran od bolj zahtevnega dela, ki bi se ga rad lotil.
Zjutraj bi rad napisal scenarij za Youtube video, pa vidim, da imam na to-do seznamu par preprostih mailov, ki čakajo moj odgovor. Poslati je treba eno ponudbo, nekaj fotografij, odgovoriti na en intervju, ipd.
Lotim se teh preprostejših opravkov in tri ure minejo kot bi mignil. Na koncu dneva sem tako odkljukal nekaj malenkosti iz to-do lista in se dobro počutil, ampak glavnina ustvarjalnega dela pa je ostala nedotaknjena.
To sem želel nasloviti tako, da enostavno zbrišem mail app s telefona. Še vedno do pošte dostopam na računalniku, v času, ki si ga zato odredim v dnevu ali tednu.
To je bil moj načrt.
Potem pa se je zgodilo življenje.
Letel sem v London in že takoj na letališču ugotovil, da potrebujem karto. Kje je bila? Na mailu.
Naložil sem app, dolpotegnil datoteko in ga vztrajno spet zbrisal.
Do naslednje ure, ko sem čakal na letalo in se spomnil, da bi moral narediti še 300 malenkosti in da me vse čakajo na mailu.
Za kratek čas, sem si rekel, bom spet dolpotegnil mail app. Naredil sem drobnarije in ga spet zbrisal.
Do naslednjega večera, ko sem potreboval vstopnice za predstavo, ki sem jo šel gledat.
Potem mail aplikacije nisem več brisal.
Spet je na mojem telefonu in ta teden jo precej uporabljam, ker sem večino časa na poti.
Mislim, da gre za organizacijo dela in najbrž moje ni tako zelo urejeno. Zato gasim požare in ves čas pomalem delam drobnarije, za katere morda v resnici sploh nimam časa.
Aplikacija za mail je na mojem telefonu ostala tudi zato, ker sem ta teden:
- prevzel še en paket, katerega potrdilo je bilo na mailu
- moral na hitro preveriti ob katerih urah imamo predstave na lokaciji
- komaj čakal na svoje izbrane newslettre, ki jih berem zvečer na kavču
- moral resetirati geslo na storitvi, ki je nisem uporabljal že 100 let
- moral na hitro poravnati en predračun na katerega sem pozabil
Dejansko je mail velik del mojega vsakdana in ima tudi uporabno vrednost. Zame je težava v tem, da me, ko odprem aplikacijo, potem hitro potegne v vse ostale opravke povezane z delom, ki še visijo nad mano.
Podobno kot družabna omrežja, samo da me tam odnese v zapravljanje časa.
Moj naslednji poskus bo ravno obraten.
Aplikacijo za epošto bom pustil na telefonu in ne le to ... naredil bom še en email naslov!
Osebnega.
Morda se to komu sliši samoumevno, ampak meni nikakor ni bilo.
Nasploh ugotavljam, da sem iz želje po samostojni karieri in freelance delu zaradi svobode in fleksibilnosti, ki jo ponuja, zdaj v obdobju, ki ga nikakor nisem pričakoval.
Hočem stroge delovne ure in omejen delovnik.
Želim jasne ločnice med delovnimi in osebnimi naslovi, številkami in drugimi storitvami.
Želim delati bolje, ampak omejeno :)
Vi imate en poštni naslov ali celo kopico le teh?
lp, nik
