Kako so zgrajene in kako lahko ustvarimo viralne vsebine?
Za razliko od njih ... gremo počasi.
Najprej čestitke vsem, ki ste rešili tokratni Kviznik! 🤓
Zdaj pa drobovje in rezultati.
Contagious: Why things catch on je vrhunska knjiga o širjenju idej od ust do ust, oziroma o viralnosti. Zaradi nedavnih rezultatov Kviznika #2 sem spet izbrskal svoje zapiske te knjige in še kako točni so.
Prvi Kviznik o osnovnošolski matematiki je doživel nepričakovan odziv. Do konca ga je rešilo več kot 3000 ljudi, kar je za vsebino na moji spletni strani res veliko. Pričakoval sem največ 300 rešenih kvizov.
Tudi drugi Kviznik o srednješolski književnosti je bil dobro obiskan, rešilo ga je 1000 ljudi. Še vedno nad mojimi prvotnimi pričakovanji, vendar sem bil zaradi odzivov na prvi kviz vseeno malo razočaran.
Odziv na prvi Kviznik je bil gotovo bolj viralen od drugega. Kaj ju razlikuje?
- Čas objave.
- Dolžina - drugi kviz ima eno vprašanje več.
- Temi sta različni.
- Matematičnega so ljudje reševali bolje, v povprečju so dosegli več točk (59 pri matematiki in 44 pri književnosti).
Jonah Berger v svoji knjigi predstavi 6 elementov viralnosti:
- Ljudje delijo tisto, kar jih predstavi v dobri luči (social currency)
- Kar imamo v mislih, bo tudi na jeziku (triggers)
- Delimo, ko nam je mar (emotions)
- Če se opazi, se bo širilo (public)
- Radi delimo uporabne in koristne informacije (practical value)
- Informacije potujejo med klepetanjem (stories)
Primerjajmo oba kviza s pomočjo družbene valute in sprožilcev; dveh elementov, ki sta pomojem ustvarila največjo razliko v obisku.
Družbena valuta
Spodaj so rezultati drugega Kviznika v primerjavi s prvim.
Doslej nisem bil pozoren na zahtevnost samega kviza, bolj na to, da je zabaven. Zdaj vidim, da je dobro, če je kviz ravno prav zahteven. Če je preveč enostaven, nima smisla, če je pretežek pa lahko ljudi odvrne (morda celo bolj od deljenja kviza kot od reševanja).
Enak vzvod družbene valute deluje pri širjenju vsega, kar je skrivnost ali težko dostopna informacija. Če bi radi, da se nekaj razširi, potem naj bo skrivnost - vsaj tako pravi avtor knjige Contagious.
Sprožilci
Berger pravi, da se viralne znamke/vsebine pogosto priklopijo na vsakodnevne kontekste (Have a break, have a KitKat), ker si tako ustvarijo več sprožilcev za omembo v pogovorih in širjenje med drugimi.
Mislim, da je meni septembra zelo pomagal začetek šole in je bila prav šolska snov pogosteje v mislih vseh, nanjo pa se je mogoče hitreje nalepil tudi Kviznik.
Če potegnem črto:
naslednji Kviznik bo ravno prav zahteven in poiskal bom zanimive teme, ki ne bodo več samo šolske 🤓
Uvidi iz Kviznikov so mi pomagali tudi pri zadnjih odločitvah pri oblikovanju Spomina, ki je ravno ta teden vstopil v fazo produkcije. Hitim posneti še en video, ki ga bom poslal vsem, ki so v čakalni vrsti tam, vam pa maham do naslednjič!
lp, nik
