Pred kakšnim letom je z enim samim odgovorom Ksenija Benedetti spremenila moje ponotranjeno dojemanje točnosti.
Ne maram zamujanja, hkrati pa nikoli ne želim priti prezgodaj, kar je kar zahtevno načelo za življenje. Lastno pravilo, ki se ga držim je, da poskušam priti točno ob uri. Če smo dogovorjeni ob 17:00, bom tam nekje med 16:59 in 17:00.
Tako je bilo tudi, ko sem nastopal na TedxLjubljana. Na vajo sem prišel minuto do dogovorjenega časa. Spoznal sem kopico neverjetnih posameznikov in počaščen sem, da smo si delili oder. Ena od njih je bila tudi Ksenija Benedetti. Boštjan Romih se je z njo pogovaral na odru in v enem od vprašanj sta se dotaknila tudi zamujanja.
Ksenija je rekla nekako takole:
(Povzemam po spominu, ne držite me za besedo)
"Kdor pride 5 minut prej je točen, kdor pride ob uri, že malo zamuja, kdor pa zamudi 15 minut, lahko ostane kar doma." - Ksenija Benedetti
V osnovi gre za spoštovanje časa oseb, s katerimi smo dogovorjeni.
Ta preprost zasuk se mi je tako vtisnil v spomin, da zdaj vedno pridem 5 minut prej. Hvala, Ksenija!