Naletel sem na zanimivo raziskavo in njeni izsledki gotovo lahko olajšajo učenje zapletenih veščin.
V njej so udeleženci igrali (relativno) zapleteno računalniško igro, kjer se moraš kot igralec osredotočati na več stvari hkrati in obvladovati različne pristope, da lahko postajaš boljši.
Načeloma za preproste veščine velja, da jih razgradimo na manjše elemente in posamezno vadimo tiste, dokler se stvari ne poklopijo. Pri zapletenih veščinah takšen pristop ni nujno mogoč in ta raziskava se je osredotočila na usmerjanje pozornosti.
Imeli so različne skupine igralcev igre. Vse skupine so igro igrale približno 6 ur in pol, tekom 10 terminov.
Kontrolna skupina je igro igrala po svoje, vseh 10 terminov kakor so želeli.
Druga skupina se je na začetku (6 terminov) osredotočala na en aspekt igre (ladjo), potem pa igrala po svoje (4 termine).
Tretja skupina se je osredotočala (6 terminov) na drugi aspekt igre (mine) in potem igrala po svoje.
Četrta skupina se je 3 termine osredotočala na ladje, 3 termine na mine in potem 4 termine igrala po svoje.
Edina razlika med skupinami je bila tako usmerjanje pozornosti.
Daleč najbolje se je odrezala četrta skupina, že po šestih terminih igranja so bili boljši, ta prednost pa se je potem povečevala tudi v zadnjih 4 terminih, ki so bili "neusmerjani".
Kaj lahko od tega odnesemo?
Čeprav pri zapletenih veščinah težko izoliramo posamezne aspekte, lahko to naredimo s pozornostjo!
Takšna izolirana pozornost lahko tudi v zapleteni veščini ustvari občutek majhnih koškov in bolj obvladljivih sistemov.
Včasih ne vemo točno, kaj bi te posamezni aspekti lahko bili - ni panike, si jih pač izmisliš in poskusiš. Ustvariš hipotezo in jo preizkusiš ...
Pomalem in počasi se daleč pride!
lp, nik
