Pogosto vprašanje, ki ga dobim je: "Kako naj izboljšam svoj spomin?".
Odgovor je vedno lahko neskončno dolg, ampak če želim odgovoriti na kratko, ponavadi vedno izberem en preprost nasvet, ki ga lahko upelješ v vsakodnevne navade in gradi spominsko samozavest in zavedanje delovanja lastnega spomina.
Sindrom konice jezika je navada, da kadar se nečesa ne moremo spomniti, takoj poiščemo odgovor bodisi na spletu bodisi pri sogovorniku.
Če se lahko temu refleksu upremo in če pri tem vztrajamo dalj časa, postane zelo zabavno.
Na začetku to pomeni, da lahko določeno misel (kateri igralec že, kako se reče ..., kateri film/komad, katero pravilo, karkoli ...) iščemo tudi dan ali več dni. Občutek, ko jo naposled izsledimo pa je neprecenjljiv in sčasoma se ta čas skrajša, ker se naučimo intuitivno brskati po svojem spominu.
To je izjemno kul. Poleg tega nam zraste tudi samozavest lasnega priklica in ti lastosti začneta vplivati na izboljšanje iste vaje ter širše, spomina.
Sam sem se navadil, da zdaj vedno preden naglas izrečem "Čakaj, kako je že ... ali kaj je že to in to ..." vedno rečem:
Poskusite, nimate česa izgubiti :)
lp, nik
