Živijo!
Danes bi rad z vami delil premislek o rezultatih ankete za naslednjo sezono Youtube kanala in z njim refleksijo svojega dela na spletu: kakšno vlogo v snovanju vsebin igrajo algoritmi, kako in zakaj se prilagajam publiki in kako so me presenetili rezultati ankete.
Najprej izhodišče. Anketo je rešilo 394 oseb. Že to me je sezulo. Na Instagramu sem obljubil, da bom sestavil Lego pisalni stroj, če bo glasov več kot 200. Pričakoval sem namreč, da jih bo dobrih 100 in da bom s pisalnim strojem spodbudil še tiste, ki oklevajo.
Zame so ljudje, ki so rešili to anketo, najbolj dragocen del publike. To so osebe, ki so mi bile iz ljubega miru pripravljene pomagati pri izboljšanju vsebin. Tudi zato me je najprej zanimalo kakšna bo povprečna starost anketiranca.
Po podatkih Youtuba je prevladujoča skupina mojega kanala stara 18 - 24 let (27.8 %). Tesno za njimi so vsi od 35 do 44 let (25.2 %). Vseeno se velikokrat ukvarjam z vprašanjem a delam za mladino ali ne, saj so mlajši gledalci kar glasen segment moje publike (pogosto komentirajo in mi pišejo). Skrbim za to, da so moje vsebine družinam prijazne, ampak včasih bi si želel komunicirati bolj v skladu s svojo starostjo in ne želim načrtno ustvarjati samo vsebin za mlade.
Pričakoval sem, da bo v anketi povprečna starost relativno nizka in spet sem bil presenečen. Bila je 25,5 let. To mi je vlilo zaupanja, da nadaljujem z razmišljanjem v smeri bolj zrele publike.
Naslednja vprašanja so bila, priznam, predvsem ogrevalne narave. Spraševal sem po preferencah in tipih vsebin, ki jih radi gledate. Odgovori so bili da/ne in zasnovani, da reševalca ankete lepo vpeljejo v bistveni del. Tu so bili rezultati pričakovani, večinoma razdeljeni na pol med gledalci Shortov, livestreamov in bralci Youtubu Communitya. Najbolj me je presenetilo, da veliko ljudi ve, kaj je Youtube Community.
(če niste vedeli 🤓)
Jedro ankete sta bili dve vprašanji:
- kateri moj video se ti je zdel najboljši (ali ti je najbolj ostal v spominu)
- izberi 7 najljubših predlogov epizod novega koncepta
Ob tem sta bili posejani še vprašanji o drugih ustvarjalcih, ki jih spremljate na Youtubu in prosti predlogi glede koncepta ali kanala nasploh. Med prostimi predlogi se je sicer nabralo nekaj zanimivih, ki jih berem predvsem kot fine teme, na katere nisem pomislil, ampak nobena ni izstopala.
Pričakovano so bili ti odprti vnosi tudi zelo spodbudni in prijazni ter so izražali podporo. Razen enega, citiram:
“Pisti kanal vse je na zelo slabem nivoju, bruh”
Kanali, ki jih moja publika spremlja so bili tudi zelo raznoliki in razen vzporednic s slovenskimi jutjuberji (naprimer Jože Robežnik), drugega ni bilo opaziti.
Izbor najljubšega videa je šel v popolnoma nasprotno smer od pričakovanj. Sicer je bilo te rezulate težko vrednotiti, ker so velikokrat omenjali temo in ne konkretnega videa, ampak glede na presejane odgovore je stanje takšno:
Prvo mesto po odzivih je zasedla tema in sicer potapljanje. To me je presenetilo, ker je na seznamu mojih najbolj gledanih videov potapljaški šele na 7. mestu.
Drugo mesto je zasedel video Kako izgleda življenje s papagajem. Pričakovano, Nace je vedno hit, vseeno pa ga ne želim “izkoriščati” samo za pojavljanja v videih. On je najin hišni ljubljenček, ne pa igralec za moj kanal :))
Tretje mesto je največje presenečenje. Delila sta si ga učenje klavirja in mini serija potapljanja pod ledom v Avstriji.
Na četrtem mestu je spet tema: vse v povezavi z rubikovo kocko, peto mesto je zasedla serija iz Južne Afrike, šesto pa igranje družabne igre Wavelength.
Zakaj je ta lestvica tako dragocena?
Vlila mi je zaupanje vase in odtegnila mi je pozornost od nenehnega spremljanja metrik videov. Napisani videi so tudi meni ljubi. Gre za posnetke, ki bi jih izpostavil kot kvalitetne in zabavne, tako za gledanje kot za ustvarjanje, vseeno pa niso najbolj gledani na mojem kanalu (po številu ogledov). To je super!
Prevečkrat se ujamem v zanko hipotetičnega razmišljanja za osebe, ki jih predstavlja algoritem. Hitro lahko pozabim na svoj motiv za ustvarjanje kanala in vse skupaj se mi lahko začne upirati. Tega nočem. Rad bi se igral s spletno ustvarjalnostjo in izražal stališča, predajal svoje znanje, zabaval ter navdihoval na svoj način.
Vseeno pa je dobro, če se zavedam razlike med sabo in zanimanji svoje publike in veliko pozornosti posvečam optimizaciji za doseg (razmišljam o temah, naslovih, thumbnailih ipd.). Rad raziskujem pravila igre platforme na kateri sem, hkrati pa pri tem ne smem pozabiti nase in na svoj zanos. Algoritem poskušam sprejeti kot posrednika med mano in občinstvom, ampak ne želim mu predati še uredniške vloge svojega kanala.
Če konkretiziram: on je neke vrste promotor mojih vsebin. Skrbi za to, da vsebine pridejo do ljudi. Če bi bili na sestanku pred snovanjem videov in bi algoritem res poosebili v promotorja naših vsebin, bi bil dvojni agent. Predstavlja interes platorme, ki nas distrubira in prek tega želi najboljše za naše vsebine. Ko se usedemo za mizo in snujemo prihajajoče videe, on nikakor ne bo glavni odločevalec, mu pa mestoma damo besedo, ker je njegova vloga vseeno pomembna za to, da videi sploh pridejo do kogarkoli.
To je najbrž neizbežna dvojnost ustvarjanja na platformah.
Da bi se izognil večnemu dajanju z algoritmom sem začel pisati tudi ta newsletter, ki je prvi stik z bralci, ki je izključno v mojih rokah in neposreden. Hvala, da ga berete! Ampak gremo nazaj na Youtube.
Druga plat tega razmisleka se lepo vidi pri izboru predlaganih videov za naslednjo sezono. Opisal sem klasičen Youtube koncept, kjer se ustvarjalec loti nečesa v omejenem časovnem obdobju, mi pa gledamo mini dokumentarec tega podviga.
Med predlaganimi so bili moji favoriti:
- 30 dni sem vadil desetprstno tipkanje
- 30 dni sem se učil igrati golf
- 30 dni sem vozil monocikel namesto kolesa
- 30 dni sem nastopal na ulici
- 30 dni sem se učil britanskega naglasa
- 30 dni sem napisal 10 000 besed na dan
- 30 dni sem treniral stojo na rokah
Zdaj pa presenečenje. Med izglasovanimi favoriti ni prekrivanj 😸
Seveda so vsi predlagani naslovi meni zanimivi in bi se jih z veseljem lotil, zato sem jih tudi napisal - ampak zanimivo je, da sem prvič opazil občutno razliko med mojim ozkim zanimanjem ter širšim zanimanjem svoje publike.
To je glas ljudstva:
- 30 dni sem se učil risanja (7. mesto)
- 30 dni sem se učil programirati (6. mesto)
- 30 dni nisem jedel sladkorja (sploh) (5. mesto)
- 30 dni sem uporabljal samo javni prevoz (4. mesto)
- 30 dni sem se učil kuhati, sicer nimam pojma (3. mesto)
- 30 dni brez telefona (2. mesto)
- 30 dni nisem zapravil niti centa (1. mesto)
Kaj bom naredil s temi ugotovitvami? Vzel jih bom v obzir 🙂
Najbrž bom eksperimentiral in med izglasovane favorite posejal svoje favorite in tako ustvaril mešanico vsebin. Mislim, da imam tudi kot ustvarjalec moč vpliva na okus in želje svoje publike in prepričan sem, da jih lahko zainteresiram za nastopanje na ulici!
Lep pozdrav s Tenerifov, kjer - ne boste verjeli - snemamo serijo potapljaških videov za poletje! Ha, kot da bi slutil, da se bo ta tema dobro odrezala 🙃
Za redne bralce Zamisli še en sladkorček. Uspelo mi je nemogoče:
Če sem slučajno našel svoj tri mesece izgubljeni potni list, je mogoče vse!
lp, nik
