Danes sem po pošti prejel peti prototip družabne igre, ki jo razvijam že leto in pol.
Paketa nisem upal odpreti, ker je zaradi njega na kocki moj ugled, 300 prednaročil in najbrž tudi moj razum. Gre namreč za zadnji proizvodni prototip, na podlagi katerega bodo narejene vse igre in če bi bilo z njim kaj narobe, bi to spet zavleklo izvedbo vsaj za en mesec.
Tega meseca več nimamo.
Zaupal sem podjetju, s katerim že eno leto usklajujemo podrobnosti in verjel, da bo ta prototip ustrezen, saj so mi že prej poslali druge primere in dokaz kvalitete izdelave.
Razplet ... je zabaven 🙂
Materiali so vrhunski, na otip zelo fini, kvaliteta izdelave je super, ampak kljub temu sem odkril napako, ki se nam je prej izmuznila 😬
Ta se je zgodila na naši strani, ko smo v zadnji različici spremenili notranjost pokrova škatle in je lektorske narave, ena beseda je črkovana narobe.
Na srečo gre za tak zatipk, ki je besedo spremenil v njeno dvojnico, ta pa je prav tako ustrezna 😄 Sreča je na strani pogumnih!
Več informacij za nadobudne lektorje
Gre za besedo "nadobuden" oziroma "nadebuden". Knjižno bolj pravilno je nadobuden, pri nas pa piše "nadebuden". Konec dober, vse dobro.
Tako lahko mirno spim in vem, da bodo igre tu še pred prazniki ter dostavljene vsem, ki so jih naročili. Prva pošiljka, ki jo bomo izdelali, je že razprodana, druga pa pride januarja 2025.
Saga z razvojem te igre mi je dala misliti. Za boljšo predstavo, začeli smo tule:
Prva verzija je bila Spomin, a zasoljen, nato se je spremenila v Spomin², končali pa smo pri Spominu.
Tole je še ena vmesna stopnička oblike:
Zadnjo pa ta hip držim v roki:
(vsebina paketa, ki ga nisem upal odpreti)
Faze, ki smo jih prešli s širšo ekipo:
- prva ideja
- konkretizacija osnovne ideje (kaj je poanta, zakaj sploh, kako izgleda)
- oblikovanje osnovne ideje in prve odločitve glede dimenzij, materiala in barv
- iskanje izvajalcev za tisk (to je trajalo celo večnost) in odločanje glede cene ter kvalitete
- korekcije zasnove
- testiranje (najprej s papirčki, najbolj osnovno, kasneje s prototipi možnih izvajalcev)
- korekcije zasnove glede na teste
- izbira izvajalca za izdelavo igre
- odločitev o ceni in končni obliki
- prvi prototip
- korekcije
- drugi prototip
- oglaševanje in zbiranje interesa za prednaročila
- ponovno premlevanje cene in vseh odločitev, ki smo jih sprejeli doslej
- korekcije
- odprta prednaročila
- zadnji prototip
Če pogledam ta stolpec korakov, vidim, da je od prvotne ideje do izvedbe nanizanih zelo veliko dejanj.
In v njih verjamem.
Ideje so izmuzljive, pogosto se spreminjajo, včasih jih imamo preveč, kadar jih hočemo, jih ni.
Na dejanja pa imamo vsaj droben vpliv in s svojimi odločitvami jih usmerjamo. Dejanja uresničujejo ideje.
Predvsem takrat, ko naletimo na ovire in neuspehe. Ko dvomimo vase. Ko nimamo pojma in vztrajamo!
Nisem vesel zato, ker bi nam uspelo ustvariti nekaj še nikoli videnega in revolucionarnega, ampak zato, ker nam je sploh uspelo nekaj ustvariti. Iz ničesar 🙂
Mislim, da je Spomin zabavna igra, ki ima didaktično vrednost, na katero sem ponosen.
Če koga še karkoli zanima glede procesa, mi pišite in z veseljem odgovorim.
V naslednjem mailu, ki ga pošljem, bi rad še malo širše pogledal na dejanja in ustvarjalnost, sicer pa bo vseboval tudi povezavo do decembrskega kviza, ki se ga zelo veselim in bo špecialen! Več kmalu 🕵️
lp, nik