Ne morem verjeti! Minulih sedem dni je bilo tako zelo stresnih, da tega skoraj ne čutim več, pa smo še pred zadnjim pomembnim mejnikom, ki naznanja manj stresno obdobje pred mano. Ob tem razmišljam o sprejemanju in življenju s stresom ter negotovostjo.
Govorim o poklicnem stresu, ki sem si ga prostovoljno nakopal in mi je v resnici v neizmerno veselje, kljub temu pa ne morem zanikati, da sem (bil) živčen kot raketa. Morda zato, ker sta se na nek način zaključila dva velika projekta.
Kratka obnova:
- V petek sem imel tekmovanje v recitiranju decimalk. Naučil sem se jih 11 000 in potem na tekmovanju neslavno pogorel. Zmotil sem se še pred tisočo decimalko 🤓
- Danes smo dobili prve izvode knjige iz tiskarne in preveriti je treba, če je vse ok. Če ni, smo pečeni.
Ta dva dogodka sta se slučajno nagnetla drug ob drugem in skupaj sta mi pošteno dvigovala srčni utrip.
Presenetilo me je kako zelo živčen sem bil pri recitiranju decimalk. Gre za čisto prostočasno tekmovanje iz ljubega miru in veselja do spomina in v dneh pred tekmo sem bil pod velikim stresom. Čutil sem ga zaradi svojih pričakovanj in misli, da bo, če mi tokrat ne uspe, konec sveta. Ni mi uspelo. Svet je pa še bolj živ, kot je bil en teden prej.
Smo namreč v zadnji etapi izdaje knjige. Danes sem v roke prijel prvi tiskani izvod in preverjamo, če je bilo v tiskarni vse ok, da lahko potem knjigo pošljemo v svet.
PS: Do konca meseca imam odprta prednaročila in če vas knjiga zanima, vam jih toplo priporočam, ker sem sestavil poseben paket za vse, ki knjigo prednaročite. Moje subjektivno mnenje je, da je ta paket vrhunski 😁
Nazaj k stresu!
Kaj sta me ta dva vrhova stresa naučila?
- Nikoli ne bo konec sveta. (psihološko, pustimo podnebne spremembe in geopolitične konflikte)
- Napetosti, negotovosti in zapleti so del igre.
Za tole zadnjo se bom v mislih vrnil na tekmovanje. Preden sem bil na vrsti, sem bil kar malo ganjen. Imel sem cmok v grlu, ker je bilo vzdušje na tekmovanju res prijetno in ker sem se počutil "med svojimi". Podpiral sem ostale tekmovalke in tekmovalce, navijal za njih in jih opogumljal. Ko sem se zmotil sam, sem enak občutek prejel od drugih. "Zmotil si se, pa kaj - to je del igre."
To miselnost lahko razširimo še dlje. Zapleti, negotovost in pritisk so vedno del igre. Veliki projektov v življenju, osebnih ali poklicnih. Ne moremo se delati, da ne obstajajo. Nima smisla sanjati, da jih nekoč sploh ne bo. Če pa jih sprejmemo v kontekstu igre, postanejo bolj obvladljivi ali celo zabavni. Niso usodni, čeprav jih pogosto tako jemljemo.
Ne delam in ustvarjam zato, da bi nekoč prispel do stanja absolutne miline in bil popolnoma brez stresa, zapletov in negotovosti. Delam, ker je vse to del mojih sanj in včasih me prav napetost pelje naprej ali pritegne.
Uživam v tem prebijanju/potovanju/v poti.
Večji vrhovi, težji izzivi ali bolj srčne ideje pa so ponavadi vedno skriti za težavami, napetostjo in negotovostjo. Čudno bi bilo, če ne bi bili!
Kako konkretno pa razmišljam glede neuspeha? Kot sem napisal zgoraj, verjamem, da nikoli ne bo konec sveta. Vedno je pot naprej oziroma nazaj, v drugo stran, v zrak, pod vodo ali naokrog samo odločitve moramo sprejemati in se obnašati v skladu s tem.
Tokrat mi ni uspelo uresničiti svojega cilja. Zdaj se lahko odločim: a ga bom zasledoval še naprej? Razmislim. Am. Ja. Ok, kako? Sestavil bom novo strategijo in se je poskušal držati. Dobro. To je to 🙂
Čisto možna bi bila tudi drugačna odločitev. Tokrat mi ni uspelo uresničiti svojega cilja. A bi ga rad zasledoval še naprej? Razmislim. Am. Ne. Ok, super. Kaj pa zdaj?
Tudi glede trdne prepričanosti v svoje cilje sem precej neobremenjen. Čisto možno je, da se nekje vmes moja odločitev prelomi. Lahko, da bom začutil, da grem v smer, ki je ne želim. Ali pa, da trenutno tega nisem zmožen. Ali pa ... nekaj tretjega. Spet je postopek enak. Razmislim. A bi ta cilj zasledoval še naprej? Če ja, super. Če ne, super.
Odločitve so v resnici vedno moj rešilni splav. Verjamem, da jih lahko sprejemamo vedno znova in so moj edini kompas. Splav-kompas očitno, 2 v 1!
Zaključek
Če vem, da bodo napetosti in negotovosti vedno z mano, potem jih lahko tudi brez težav odložim, da se jim spet posvetim jutri.
To počnem ta hip. Zadržal bom navdušenje, da je prva knjiga iz tiskarne pri meni in se jutri posvetil pregledu in oprezal za kakšnimi napakami 🙂 Za zdaj bo super, da uživam v vonju papirja, platnic in svoje prve knjige 🥹
Še enkrat: do konca meseca so odprta prednaročila, če bi knjigo imeli tudi vi 🙂
Tole je pa seznam lokacij po Sloveniji, ki jih bom aprila in maja obiskal v sklopu knjižne turneje. Iskreno vabljeni!
Lepo se imejte in lp, nik
