Zame je dober feedback izjemno dragocen in mislim, da postaja z leti čedalje redkejši. Starejši se težje odločimo za ranljivost, ki je potrebna, da svoje delo izpostaviš v fazi razvoja in celo, da priznaš, da ni popolno ali najboljše možno.
Točno to je ponavadi moje stališče, ko iščem povratne odzive.
"Hej, prosim za pomoč. Tole delam. Trenutno sem na tej točki. Kako bi lahko to bilo boljše?"
Feedback iščem na različnih stopnjah razvoja in zaradi različnih motivov.
- Preden sem začel s turnejo predstave, sem imel 10 odprtih vaj s kolegi in kolegicami, ki sem jih prosil za odzive na viden material.
- Tudi med turnejo predstave sem vedno iskal odzive prijateljev, znancev in kolegov ter jih vzel v razmislek.
- Na tretji ravni je vsaka ponovitev predstave priložnost za zbiranje feedbacka, ustvarjalec pa je tisti, ki se odloči v katero smer ga bo zbiral in kam bo usmeril "dognanja", lahko tudi intuitivno.
Pred kratkim sem prek obrazca na spletu zbiral feedback za ideje naslednje sezone Youtube kanala. Delil sem ga povsod, če ga še niste zasledili, bom vesel, če ga preklikate. Rezultati, ki sem jih zbral doslej, so me presenetili in so odlična iztočnica za razmišljanje o novi sezoni. (naslednji teden jih predstavim tudi v tem novičniku).
Ampak v tem tedniku bi se rad posvetil drugi plati, dajanju feedbacka.
Okolja, iz katerih imam izkušnje, so predvsem ustvarjalna. Ne vem, če enako velja za odzive na delo in sodelovanje znotraj ekipe, tokrat razmišljam predvsem o dajanju feedbacka na predstavljen osnutek (ali končno verzijo) ustvarjalnega dela.
Svoje misli sem organiziral v pravila, ker se tako bolj atraktivno bere.
Prvo pravilo
Feedback daš, ko te po njem nekdo vpraša. Sicer hitro postaneš naporni pametnjakovič, ki vse čas samo izraža svojo perspektivo. Če se ti vseeno zdi, da vidiš nekaj, kar bi pripomoglo k izboljšanju kvalitete, lahko najprej preveriš, če osebo zanima feedback. "Ej, a ti lahko dam en feedback?" Ponavadi bo odgovor pritrdilen, vsi iščemo pametne povratne odzive 🙂
Drugo pravilo
Kaj osebo sploh zanima? Zakaj išče ta feedback? Na kateri točki procesa je?
Poslušanje je pomojem najbolj podcenjena mehka veščina. V šolah se sicer poudarja v smislu ubogljivosti in posvečanja pozornosti, ampak zame je pravo poslušanje povezano predvsem z empatijo. Poslušam, da bi se vživel.
Če želimo dati dober feedback moramo najprej videti in slišati tisto, na kar se bomo odzivali in osebo, ki stoji zadaj.
Tretje pravilo
Ko dajemo feedback večino časa govorimo o sebi. S tem ni nič narobe, ampak se je pa tega fino zavedati. Če znamo potem svoje doživljanje še bolj izolirati, bo naš feedback najbolj uporaben.
Tu si bom spet pomagal s shizofreno analogijo. Kadar gledam, da bi dal feedback, imam občutek, da gledata dva Nika. Prvi, ki neobremenjeno in pristno poskuša sprejeti, kar gleda in drugi, ki se skriva zadaj in poskuša prvega čim bolj natančno in neovirano opazovati, da bo to posredoval.
Če sem preveč željan iskanja komentarjev in se trudim, da bi videl napake/težave/ipd, bo že tekom tega procesa prihajalo do motenj. Ampak največ težav se pomojem zgodi v fazi, ko podajamo svoje doživljanje.
Če preveč zajadramo v ustvarjalca, potem preskakujemo svoje doživljanje in pametujemo. Naprimer: Ne vem več točno, kaj sem videl, ampak zdi se mi, da vem, kaj bi človek moral narediti in kako se tega lotiti. Namesto, da mu dam povratno informacijo glede samega dela in kje v komunikaciji ali sprejemanju tega sem se zataknil, mu spustim monolog v stilu: "Veš kaj, ti bi moral narediti to tako kot ... Pa potem naredi tako in obrni to na glavo ..."
Še hujši primer, ko namesto o delu govorimo o ustvarjalcu. "Ja, jaz vidim, da si ti takintak in bilo bi bolje, če bi ... Zate ni dobro, ... Ti si ...". Tu zakuham. Ljudje o drugemu nimamo pojma, kaj šele, da bi ga lahko določili kar tako in potem vsiljevali naše dojemanje drugega kot resnico. Pa tudi uporabno ni, ker se ponavadi oseba na drugi strani zapre ali zafrustrira.
Druga smer, v katero nas odnese, je govor o sebi. Tega sem pogosto kriv tudi sam. Želim podati odziv na videno in ker ne bi rad rekel, kaj mislim, da bi oseba morala narediti, govorim o podobni težavi in temu, kako sem jo rešil sam.
Četrto in zadnje pravilo
Struktura komentarjev je pomembna. Odvisno sicer od konteksta in naše vpletenosti v proces, ampak sam se vedno rad držim dveh načel.
Prvi je princip sendviča. Najprej izpostavim tisto, ker mi je bilo najbolj všeč in se mi zdi najbolje. Potem predstavim vse svoje pomisleke. Zaključim pa spet pozitivno. Tega ne dojemam kot potvarjanje, ampak samo strukturiranje tega, kar želim podati drugemu na način, ki ga bo najlažje sprejeti. Vse, kar izrečem tudi mislim in ne izmišljujem si pozitivnih (ali negativnih) odzivov.
Drugi pa je vezan na tretje pravilo. V različnih okoliščinah bomo govorili tudi o temu, kaj se nam zdi, da bi bilo dobro narediti ali pa o sebi. Mogoče smo kdaj celo zato povabljeni k dajanju odziva. Vedno se držim načela, da bom začel s posredovanjem svojega doživljanja dela in to podam kot izhodišče. Mislim, da je tako lažje razumeti tudi vse nadaljne predloge in ti niso preveč agresivni in se lahko dojamejo kot predlog in ne kot ukaz ali pridigo.
Razlika je med:
- Tale del nujno vrži ven.
- Ko se je ta del začel, sem se izgubil in nisem vedel zakaj mi to govoriš. Tudi navezave na celoto nisem znal poiskati. Kot gledalec sem se tu malo dolgočasil. Jaz bi razmislil, če lahko ta del kako bolj vpletem v celoto ali ga izčistim ... ali pa bi razmislil o tem, da to v celoti vržem ven, mogoče bi bilo še bolje.
Na čim več dobrega feedbacka!
Upam, da je ta razmislek koristen tudi za druga področja dela. Sumim, da je.
Sicer pa bi vse bralce in bralke, ki tole berete v nabiralnikih za elektonsko pošto opozoril na malenkost, ki je povezana s temo tega tedna. Na dnu maila je vedno možnost, da prebrano označite s palcem gor ali dol ("more like this", "less like this"). To povratno mnenje mi pomaga, da izbiram teme, ki so vam bolj zanimive in vedno sem ga vesel ... Komentarjev pa sploh! 🙂
In najlepša hvala vsem, ki berete Zamisel, ta teden nas je že več kot 300 🙂
Danes sem bil gost v oddaji Pavza na Valu 202 in vabilo sem dobil prav zaradi svojih razmišljanj o odmorih, ki sem jih objavljal tule. Če koga zanima, je to povezava na oddajo.
Danes ob 18:00 na svoj kanal objavim video o tem kako in zakaj uporabljam svoj telefon, morda koga zanima tudi to.
lep teden in lp, nik
