Nekaj časa nazaj sem podvomil v tehtnost popularnosti modelov umetne inteligence. Pomislil sem, da je to morda trend, ki ga bo čez eno leto zamenjala naslednja nora tehnološka inovacija in umetna inteligenca bo le še lanski sneg.

Ta premislek sem prespal in mislim, da ne drži.

Upam pa, da bo val rabe umetne inteligence na vseh področjih sprožil še nekaj nepričakovanega.

Vsi smo namreč predvidevali, da bodo "roboti" najprej pograbili in prevzeli dolgočasna in ponavljajoča dela, zdaj pa kaže, da napadajo ustvarjalnost.

Pojavljajo se izjemno zanimivi modeli generiranja podob, glasbe in sestavkov in z njimi se odpirajo debate o ustvarjalnosti.

Pisatelji skačejo v zrak, scenaristi stavkajo, igralci poskušajo patentirati svoje obraze, da jih ne bi kdo zlorabil in uporabil kje drugje.

Vsi ti strahovi naslavljajo temeljno vprašanje o bistvu ustvarjalnosti.

💡
Kaj pravzaprav je ustvarjalno dejanje?

Če lahko ustvarimo model, ki je ustvarjalen, a potem razumemo ustvarjalnost?

A so ti izdelki modelov dejansko ustvarjalni, ali gre za posnemanja preteklih ustvarjalnih postopkov?

Ali so začetni vnos in usmerjanje s strani človeka, temeljni razmislek in izvirna misel bistveni? Ali pa bi lahko stroj to izpeljal sam?

Mislim, da imamo priložnost, da demistificiramo ustvarjalnost in to je lahko ena od pozitivnih posledic rabe umetne inteligence.

Če kaj, nas že zdaj modeli umetne inteligence učijo, da so pogosti poskusi in kvantiteta odličen poligon za izboljšave in učenje. To velja tudi za ustvarjalnost.

Prepričan sem, da je bistvo ustvarjalnosti še vedno človeško in da nas modeli ne morejo nadomestiti - lahko pa nam odprejo vrata v drugačno razumevanje tega, kar počnemo in na kaj mislimo, ko govorimo o ustvarjalnosti.

Mislim, da to ni več sveto dejanje, ki se zgodi posvečenim in v navalu norega navdiha, ampak je izjemno fascinatno dejanje ustvarjanja nečesa novega, ki ima svoje zakonitosti in okoliščine, ki jim lahko pomagamo ter na njih vplivamo.

Prvič sem začel, prav zaradi modelov umetne inteligece, razmišljati o tem, kakšne "prompte" dajem samemu sebi. To se mi zdi odlična iztočnica za premislek postopkov in dela s sabo, kadar želim ustvarjati. Kako se vodim? Kaj so moji začetni "podatki"? Kam bi rad prišel? Kaj bi rad ustvaril in kako si to pri sebi "opišem"?

Če se lahko model umetne inteligence nauči kako napisati/ustvariti/zasnovati ... (vstavi poljubno) ... potem se lahko tudi mi. Še vedno pa je pot do vrhunskosti in resnično izjemne umetniške vrednosti precej neznana, bodisi človeškemu ali strojnemu umu.

Sem pa prepričan, da so pogosti poskusi in učenje iz lastnih napak bistveni. To je še ena lekcija, ki nam jo nudi UI.

O tem govori tudi najbolj pogosto citirana zgodba o ustvarjalnosti zadnje čase, prilika o lončarski delavnici.

Če je ne poznate, gre za skupino učencev lončarstva, ki traja en mesec. Učitelj jih razdeli na dve skupini:

  • prvo, ki mora vsak dan narediti en izdelek
  • drugo, ki lahko cel mesec porabi za to, da naredi najboljši izdelek.

Na koncu vse izdelke ocenijo in izkaže se, da so tisti iz prve skupine mnogo bolje ocenjeni in da vsi najvišje ocenjeni izdelki prihajajo prav iz skupine, ki se je osredotočala na kvantiteto in se lahko ves čas učila iz svojih napak.

Malo znano dejstvo: Ta zgodba se v izvirniku dogaja na delavnici fotografije.

Na lepo delo in lp,

nik

Deli to objavo